Koga izvoliti v evropski parlament?
Mnogi opozarjajo, da bodo tokratne volitve v evropski parlament prelomne, ker trenutne projekcije bodočih rezultatov evropskih volitev kažejo, da bodo prevlado v novem sklicu prevzele konservativne in skrajno desne politične skupine. Če se ta napoved uresniči, bo glede na dosedanja stališča in ravnanje teh skupin v evropskem parlamentu to pomenilo manjšo skrb za zaviranje podnebnih sprememb in za bolj zdravo življenjsko okolje ter vprašljivi nadaljnji razvoj evropskih institucij. Zato da bi EU tako ob sedanjem številu članstva, zlasti pa ob njegovem povečanju delovala bolj učinkovito in izboljšala svoj geostrateški položaj, je potrebna sprememba v načinu sprejemanja odločitev, med drugim ukinitev veta, poenotenje davčne politike, bolj poenoteni zunanja in varnostna politika ter večja skrb za blagostanje evropskega prebivalstva. To pa pomeni, da je treba dodatno prenesti nekatere pristojnosti držav članic na EU. Nasprotno pa se napovedana nova večina v evropskem parlamentu zavzema za vračanje pristojnosti z EU nazaj na države članice. Torej, kam hočemo, naprej ali nazaj? Janez Janša se je z nastopom na sestanku suverenistov in skrajno desnih strank v Budimpešti v imenu SDS že opredelil, kakšno EU si v bodoče želi.
Pred volitvami se običajno primerjajo predvolilni programi in se na podlagi tega odloča, komu dati glas. Še bolje pa je pogledati, kako so ravnali dosedanji slovenski poslanci v evropskem parlamentu in kakšna stališča imajo njihove stranke v domačem okolju, in to upoštevati pri izbiri, komu dati glas na volitvah. Ker smo že zadosti dobro občutili posledice segrevanja ozračja na svoji koži (visoke vročine, suše, požari, poplave ...) in ker napovedujejo, da bo še hujše, če ne bomo bolj odločno ukrepali, si oglejmo, kako so glasovali slovenski poslanci v evropskem parlamentu o ključni podnebni, energetski in okoljski zakonodaji. Ta zakonodaja je dobila največjo podporo od slovenskih poslancev, ki so člani SD, in sicer je v tem prednjačil Milan Brglez, za njim pa Matjaž Nemec in Tanja Fajon. Precej blizu jim je bila Irena Joveva (Svoboda), za njo pa nekoliko zaostaja Klemen Grošelj. Z dvajset in manj odstotki so navedene akte podprli Romana Tomc in Milan Zver (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Ljudmila Novak je s svojimi nastopi vedno pazila, da ni kvarila ugleda Slovenije. Še to: predsednik NSi Matej Tonin je ob neki priliki izjavil, da on sicer podpira zeleni prehod, toda le pod pogojem, da to ne prizadene gospodarstva. Zanimivo, da Tonin doslej še ni opazil, da so poplave povzročile veliko škodo tudi gospodarstvu, da velike vročine in suše zmanjšujejo tudi delovno storilnost v mnogih gospodarskih dejavnostih ... Zato bi bilo bolje, če bi neverneži, kot je Tonin, le začeli razumeti poziv strokovnjakov, da je prilagajanje gospodarstva in vseh ostalih dejavnosti podnebnim spremembam cenejše kot saniranje njihovih posledic.
K okolju lahko prištevamo tudi glasovanje v evropskem parlamentu o pridelavi gensko spremenjenih poljščin tudi v EU. To so podprli Matjaž Nemec, Romana Tomc in Franc Bogovič. To omenjam posebej zato, ker je iz tujine znano, kako lastniki gensko spremenjenih semen z raznimi triki preganjajo tiste kmete, ki želijo ostati pri tradicionalnih, največkrat lastnih semenih. Kako bo EU preprečila takšno prakso?
V borbi proti vremenskim spremembam in za bolj zdravo življenjsko okolje so v evropskem parlamentu na čelu evropski Zeleni, takoj za njimi je evropska levica. Z njima že dolgo sodelujeta naša okoljevarstvena stranka Vesna in Levica.
Morda je lahko eden od kriterijev glede tega, koga bomo volili v evropski parlament, tudi to, katera stranka je podpisala resolucijo o splavu, ki so jo razposlale v podpis mnoge evropske civilnodružbene organizacije.
Navsezadnje je pri volitvah v evropski parlament pomembno tudi, kdo in kako krepi ali kvari ugled naše države v EU. Tukaj izstopajo le stranka SDS in njena poslanca. Že v prejšnjem mandatu je Romana Tomc organizirala nastop Anžeta Logarja v evropskem parlamentu, kjer je prepričeval evropske poslance, da slovenska aktualna vlada ne preganja nepravilnosti v poslovanju slovenskih bank. Po takratnem poročanju medijev so se nekateri evropski poslanci čudili, da Slovenci hodimo svoje perilo prat v evropski parlament. V sedanjem mandatu je Janez Janša na vsak način hotel tam predvajati svoj propagandni film. Ker mu pristojna evropska komisarka tega ni omogočila, so jo v SDS vzeli »na piko«. Romana Tomc ji je nedavno očitala, da bi morala ukrepati proti novemu vodstvu RTV Slovenija, pa ni.
Zdaj pa je Milan Zver proti njej vložil kazensko ovadbo pred evropskim sodiščem, češ da je v zvezi z zakonom o RTV Slovenija vplivala na predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije. S tem je dejansko trdil, da predsednik slovenskega ustavnega sodišča deluje pod zunanjim vplivom. Morda ima SDS takšne izkušnje s kakšnim ustavnim sodnikom, vendar to vsekakor ne velja za večino. Sicer so pa slovenski sodniki pri SDS slabo zapisani, saj je v času Janševe vlade v EU romalo pismo o slovenskem »krivosodju«. Če določene politične stranke hočejo svoje politične obračune z nasprotnimi strankami opravljati v okviru EU, jim tega seveda ni mogoče preprečiti, lahko se pa vprašamo, ali taka stranka zasluži, da ima svoje poslance v evropskem parlamentu. Stranka pa se mora vprašati tudi, kako to vpliva na ugled Slovenije v EU.
Glede na vrednote, ki jih ima vsak posameznik, in predstave, ki jih ima o tem, kakšna naj bi bila EU, se bo odločil, kdo bo primerno zastopal njegova pričakovanja. V vsakem primeru se v slovenski javnosti oblikuje mnenje, da Slovenija potrebuje učinkovito in v svetu ugledno EU in tudi da mora biti Slovenija njena aktivna in spoštovana članica. Katere politične skupine lahko to zagotovijo? To vprašanje bi moralo najbolj zanimate mlade, saj so zanje posebej pomembni bodoči življenjski pogoji.
Rudi Kropivnik,
Ljubljana
