Na ponedeljkovi izredni seji državnega zbora so poslanci obravnavali predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je v parlamentarni postopek vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in se obravnava po skrajšanem postopku. V skladu s predlogom bi bili preiskovanci v parlamentarni preiskavi bolj zaščiteni kot zdaj. Institut parlamentarne preiskave se je po njenih ugotovitvah namreč spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. Predlog novele uvaja možnost sprožitve naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče mora o tem odločiti v 30 dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa se akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadrži, predlaga novela. Poslanci so zavrnili dopolnila SDS, s katerimi so med drugim predlagali, da mora ustavno sodišče o ustavnosti akta o parlamentarni preiskavi odločiti v 15 dneh. Predlagali so tudi, da se, če sodišče v tem roku ne odloči, šteje, da je odrejena parlamentarna preiskava skladna z ustavo in zakonom. V SDS so predlagali tudi, da se določbe te novele ne bi uporabljale za parlamentarne preiskave, ki so bile odrejene pred uveljavitvijo novele.
Še en posvetovalni referendum
Poslanci so dopolnilo Svobode, da torej preiskovalna komisija ne more biti imenovana pred odločitvijo ustavnega sodišča, sprejeli s 46 glasovi za, 21 proti, sedem poslancev NSi je bilo vzdržanih. DZ o predlogu novele včeraj sicer ni odločal, saj so v NSi v parlamentarni postopek vložili zahtevo za posvetovalni referendum. DZ mora tako najprej odločiti o zahtevi za posvetovalni referendum. V NSi menijo, da se s sprejemanjem novele hiti, ker je DZ na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo o domnevnih zlorabah pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Kot so pojasnili v NSi, so zahtevo za posvetovalni referendum vložili potem, ko je matični odbor DZ sprejel dopolnilo, po katerem se novela zakona uporablja tudi za že odrejene preiskovalne komisije. Tudi državni svet je v svojem mnenju opozoril na retroaktivnost predloga zakona.
Urška Klakočar Zupančič je na seji dejala, da novela v ničemer ne bo vplivala na parlamentarno preiskavo o Gen-I. Zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma pa je pospremila z besedami: »Izkazalo se bo za, oprostite mi za ta izraz, neumen korak.« Zatrdila je, da novela zakon usklajuje z odločbami ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom iz poročila evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji, ki se je nanašalo na zadevo Kangler. Tudi v izjavi za medije je zatrdila, da ta zakon ne bo vplival na preiskovalne komisije, ki že delujejo ali pa so v ustanavljanju. Že zdaj je mogoče vložiti zahtevo za presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave na ustavno sodišče, a želi, da se to tudi zakonsko uredi. »Naj bo določen tudi rok, v katerem mora odločiti ustavno sodišče, in naj v tem času, to se pravi v tem roku, ko ustavno sodišče odloča, komisija še ne deluje, da ne bi delovala neustavno,« je dejala.
Zakonodajno-pravna služba DZ pa nasprotno meni, da predlog novele prekoračuje z ustavo določene pristojnosti ustavnega sodišča, hkrati pa ugotavlja, da predlog novele zakona ne uresničuje ustavne zahteve po učinkoviti parlamentarni preiskavi.
