Američani bodo lahko že junija spremljali prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov demokratov in republikancev, Joeja Bidna in Donalda Trumpa, še najmanj eno pa septembra. Soočenja so običajno potekala septembra in oktobra, a letos so stvari nekoliko postavljene na glavo. Eden od razlogov je ta, da je bilo že zelo zgodaj, v začetku marca, znano, kdo bosta predsedniška kandidata obeh strank, drugi, da gre za ponovitev tekme in debat izpred štirih let, tretji pa politične kalkulacije obeh taborov.
S publiko ali brez, stoje ali sede?
Trump lani in letos ni hotel sodelovati v nobenem od televizijskih soočenj kandidatov za predsedniško nominacijo republikanske stranke, ker je imel v anketah preveliko prednost in bi z udeležbo samo izgubil. To se je izkazalo za pravilno potezo, saj je praktično pometel z dvanajstimi tekmeci, tudi z guvernerjem Floride Ronom DeSantisom in bivšo guvernerko Južne Karoline Nikki Haley. Ves čas je govoril, da bo debatiral le z Bidnom, in želja se mu bo zdaj uresničila.
Debato 27. junija bo gostila televizija CNN, 10. septembra pa ABC. V volilnih štabih Bidna in Trumpa so se za soočenji dogovorili sami ter tako iz procesa vsaj za zdaj izločili neodvisno komisijo za predsedniške debate, ki jih je organizirala zadnjih 40 let. Dogovoriti se je treba tudi o pogojih. Po poročanju agencije Associated Press Bidnova ekipa noče publike, saj ve, kako glasni so bili Trumpovi navijači na republikanskih soočenjih, čeprav ga tam sploh ni bilo. Zahtevala je tudi, da lahko moderatorji izključijo mikrofon tistega, ki ni pri besedi, da bi onemogočili značilno Trumpovo skakanje v besedo. Trump pa je predlagal, da bi kandidata med debato stala, ne sedela, in debatirala vsaj dve uri, kar naj bi Biden težje zdržal. CNN in ABC sicer puščata odprta vrata za udeležbo tudi tretjim kandidatom, a sta postavila pogoje, ki jih ne izpolnjuje nihče, do česar je bil kritičen v anketah najbolje stoječi neodvisni kandidat Robert F. Kennedy mlajši.
V šestih od sedmih kritičnih zveznih držav vodi Trump
Da je Biden pristal na soočenja, in to že tako zgodaj, kaže na zaskrbljenost njegovega tabora nad razpoloženjem volilcev. Upravičeno, saj mu v sedmih zveznih državah, kjer se napoveduje tesen izid in kjer bo padla odločitev o zmagovalcu volitev, ne kaže dobro. Leta 2020 je zmagal v šestih od teh, v večini zelo tesno, zdaj vodi v samo eni, Wisconsinu, zaostaja pa v Pensilvaniji, Michiganu, Arizoni, Severni Karolini, Georgii in Nevadi – v slednjih celo za deset oziroma dvanajst odstotnih točk po zadnji anketi New York Timesa in Inštituta za merjenja javnega mnenja na kolidžu Siena.
Bidnove težave so večplastne. Mnogi volilci menijo, da je 81-letni predsednik preprosto prestar in prešibak za še en mandat, zato so debate priložnost, da dokaže nasprotno, a tudi tveganje, da se opeče. Raziskovalci tudi ugotavljajo, da ga zapuščajo volilci iz različnih sfer, ki so ga podprli leta 2020 – mladi, pripadniki manjšin, srednji razred ... Eden glavnih razlogov je ekonomija, saj ljudje zaradi inflacije v denarnici očitno ne čutijo sicer relativno dobrih gospodarskih kazalcev ali pa Biden samo ne zna prodajati številk, kot jih je znal Trump. Nepomembna ni niti zunanja politika – dogajanje v Gazi je prebudilo mnoge mlade in arabsko skupnost, ki je številčna in lahko tudi odločilna, denimo v Michiganu, kjer je Biden pred štirimi leti zmagal za manj kot tri odstotne točke.
Prvo soočenje bo potekalo po končanem sodnem procesu proti Trumpu, ki poteka v New Yorku zaradi spornih plačil zvezdnici filmov za odrasle Stormy Daniels za molk o njunem domnevnem razmerju pred volitvami leta 2016. Včeraj se je obramba odločila, da Trump v procesu ne bo pričal. Tako sledita le še sklepni izjavi tožilstva in obrambe prihodnji teden, nato pa bo vse v rokah porote.