Cepljenje: kako nadomestiti zamujeno
Izvajanje primerjalnih analiz med cepljenimi in necepljenimi skupinami je ključno za razumevanje vpliva cepljenja na zdravje prebivalstva. Če bi se pokazalo, da je v skupini cepljenih manj zdravstvenih težav in smrti kot v skupini necepljenih, bi to gotovo pomirilo nekatere skrbi v javnosti in lahko dodatno podprlo potrebo po cepljenju kot učinkovitem preventivnem ukrepu. Nasprotno, če bi se izkazalo, da je v skupini cepljenih več težav, bi to bilo treba temeljito raziskati in ugotoviti, ali so te težave neposredno povezane s cepljenjem ali pa so predvsem posledica drugih dejavnikov.
Transparentnost in proaktivnost pri izvajanju takšnih analiz je ključna za vzpostavitev zaupanja v cepljenje in javno zdravje nasploh, še posebno ob upoštevanju napak pri spopadanju s pandemijo covida-19. Te napake so povzročile erozijo zaupanja v znanost, ki je bila v nekaterih primerih politizirana, kar je vplivalo na percepcijo cepiv in cepljenja. Pandemija je razkrila tudi temno plat človeške narave, saj so nekatera podjetja in vplivni posamezniki izkoristili situacijo za lastno korist. Hkrati smo bili priča valovom lažnih in zavajajočih informacij, ki so jih širili tisti, ki so želeli iztržiti več dobička iz krizne situacije. Brez argumentov so bili ožigosani tisti, ki so na to opozarjali. Pomanjkanje prostora za raznovrstna mnenja in diskusijo ter označevanje drugačnih stališč kot nevarnih ali nezanesljivih je resno ogrozilo svobodo izražanja in kritičnega mišljenja v družbi. Zato je bistveno, da institucije, kot je NIJZ, delujejo transparentno in odgovorno ter zagotovijo jasne in zanesljive informacije, ki temeljijo na znanstvenih dokazih. To je ključno za ponovno vzpostavitev zaupanja v cepljenje in učinkovit odziv na morebitne prihodnje zdravstvene krize.
Odgovornost do javnosti
V Sloveniji obstaja legitimna potreba po bolj poglobljenem proučevanju odziva na nedavno pandemijo, ki ga zahtevajo različna civilna združenja, nevladne organizacije, posamezni raziskovalci in raziskovalni novinarji. Čeprav NIJZ upravlja obsežne zbirke podatkov o cepljenju, obolelosti in smrti, povezane s covidom-19, se podatki ne analizirajo v zadostni meri, da bi izpolnjevali potrebe in zahteve javnosti ter medijev.
Nekatere pobude za razjasnitev pomislekov oziroma tveganj, povezanih s cepljenjem, so bile arogantno zavrnjene, čeprav ima NIJZ tudi moralno-etično odgovornost pri izvajanju raziskav in pri komunikaciji rezultatov z javnostjo. Glede na pojasnilo sedanjega strokovnega direktorja NIJZ lahko NIJZ zavrne zahteve za dostop do različnih zdravstvenih informacij na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, če podatki niso že v materializirani obliki, kar pomeni, da niso predhodno analizirani ali obdelani v dokumentiranem gradivu. NIJZ naj bi naslavljal javnost le prek sredstev javnega obveščanja. Posledično ni mogoče zahtevati, da NIJZ izvede raziskave, ki jih predlagajo predstavniki javnosti.
Izjave strokovnega direktorja lahko razumemo v okviru zakonskih določb in specifičnih nalog, ki jih ima NIJZ. Vendar imajo nekateri podobni inštituti za javno zdravje po svetu tudi obveznost, da posredujejo vsebinske informacije posameznikom ali nevladnim organizacijam. Dejstvo je, da NIJZ nosi odgovornost do vseh prebivalcev, kar vključuje tudi nevladne organizacije. Te organizacije pogosto delujejo kot glas ljudi, ki jih zastopajo, in imajo legitimno pravico do informacij, ki so pomembne za zdravje in dobrobit družbe. Zato bi moral NIJZ sprejemati njihove zahteve po pojasnilih in analizah, ki lahko vplivajo tudi na odločitve o cepljenju. Tovrstne analize bi moral strokovni direktor NIJZ že pred leti vključiti v letne načrte dela, ki jih sprejme svet zavoda NIJZ.
Blokiranje dostopa do potrebnih informacij in zavrnitev izvajanja potrebnih analiz lahko povzroči, da pomembni podatki ostanejo skriti, potrebne raziskave, ki bi lahko razkrile morebitne nepravilnosti ali varnostne pomisleke, pa niso izvedene.
Naloga NIJZ je zagotoviti, da so odločitve in ukrepi v zvezi z javnim zdravjem podprti s strokovnimi analizami in raziskavami. Zavrnitev izvajanja teh analiz z utemeljitvijo, da NIJZ nima dovolj strokovnih kadrov, ali skrivanje za določili zakona o dostopu do informacij javnega značaja, zmanjšuje zaupanje v institucijo. Če NIJZ trdi, da so take analize (pre)zahtevne, bi bilo smiselno proučiti, ali so resnično potrebne dodatne kadrovske okrepitve in ali obstajajo druge ovire, ki preprečujejo izvedbo takih analiz. Javne institucije, kot je NIJZ, bi morale delovati skladno s svojim poslanstvom za varovanje javnega zdravja in zagotoviti transparentnost ter odgovornost v svojem delovanju. Poleg tega takšno ravnanje lahko vpliva na zaupanje v sposobnost NIJZ glede ustreznosti upravljanja podatkov kot tudi ukrepanja glede cepljenja. Še enkrat: transparentnost in odgovornost pri ravnanju s podatki sta ključni za zaščito javnega zdravja in vzpostavljanje zaupanja med prebivalci in institucijami.
Epidemiološke raziskave
Pandemija covida-19 je presenetila državo ter s seboj prinesla veliko neznank in strahu. Poleg tega je bila prisotna tudi negotovost zaradi odzivanja na pandemijo, ki ni bilo dovolj podprto z dokazi. Negotovost ni prispevala le k zaskrbljenosti med prebivalci, temveč tudi med strokovnjaki. Pomanjkanje strokovnega konsenza glede vpliva prevladujočih politik o covidu-19 na telesno in duševno zdravje ter posledičnih ukrepov je ustvarilo dodatno zmedo in dvome o zmožnosti obvladovanja pandemije.
To, da morajo nevladne organizacije NIJZ še vedno opozarjati na nujnost izvedbe nekaterih epidemioloških raziskav za razjasnitev posledic pandemije, je skrb vzbujajoče. NIJZ že četrto leto ovira analizo politično občutljivih, toda za javnost pomembnih podatkov in zavrača objavo informacij o zabeleženih stranskih učinkih cepljenja. Takšno ravnanje lahko resno ogrozi javno zdravje.
Ob vsem tem ima le NIJZ dostop do potrebnih podatkov, s katerimi bi lahko izvedli analize, ki bi podrobneje proučile vplive pandemije in preventivnega ukrepanja na zdravje prebivalstva. Čeprav takšne analize zahtevajo čas, je v interesu javnosti, da se izvedejo, zlasti če obstaja domneva, da bi tudi cepljenje lahko pripomoglo k povečanju števila neželenih učinkov, tudi s smrtnim izidom. Država ima jasen interes, da pridobi natančne podatke o vplivu pandemije in ukrepov za pripravo na morebitne prihodnje krize. Ti podatki lahko služijo kot dragocen vir informacij za učinkovitejše ukrepanje v prihodnosti. Poleg tega lahko takšne analize pripomorejo k boljšemu razumevanju neželenih učinkov, vključno s tistimi, povezanimi s cepljenjem, kar je ključno za varnost in zaupanje javnosti v cepljenje.
NIJZ bi lahko uporabil več epidemioloških metod za proučevanje primerjave obolevnosti in umrljivosti med cepljenimi in necepljenimi osebami. Nekatere od teh metod vključujejo dolgoročne kohortne študije, s katerimi spremljamo veliko skupino ljudi, ki so bili cepljeni, in primerjamo njihovo obolevnost in umrljivost s skupino ljudi, ki se niso cepili. S tem ocenjujemo učinkovitost cepiv v realnem svetu. Na NIJZ bi lahko pregledali podatke v svojih bazah podatkov, ki vsebujejo informacije o cepljenju, obolevnosti in umrljivosti, ter nato izvedel retrospektivno analizo za oceno morebitne povezave med cepljenjem in zmanjšano obolevnostjo ter umrljivostjo. Lahko bi izvedel analize trendov, kjer bi primerjal epidemiološke trende med cepljenimi in necepljenimi populacijami v različnih časovnih obdobjih, da bi ugotovil morebitne spremembe v obolevnosti in umrljivosti. Za celovito sliko o učinkovitosti in varnosti cepiv proti covidu-19 bi lahko, konec koncev, opravil tudi metaanalize obstoječih raziskav in študij, ki so bile izvedene v drugih državah,
Pomanjkanje raziskovalne integritete
Ko se zdaj spopadamo z večjim nezaupanjem v cepljenje, se postavlja dodatno vprašanje, kako naj strokovnjaki in institucije javnega zdravja obravnavajo to situacijo. Smiselno je proučiti, ali se je NIJZ ustrezno lotil izzivov, povezanih z nezaupanjem v cepljenje in odzivom na pandemijo.
Zdi se, da strokovni direktor NIJZ trdno verjame v učinkovitost in varnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, zaradi česar meni, da ni potrebno, da bi se na znanstven način o tem prepričalo njihovih 600 zaposlenih, med katerimi je več kot sto zdravnikov. Verjamejo predvsem tujim ocenam o varnosti, učinkovitosti in kakovosti cepiv ter menijo, da preverjanje lastnih ocen ne bo pripomoglo k pojasnjevanju njihovih stališč. Vendar slepo zaupanje, brez lastnih primerjalnih analiz zdravstvenega stanja cepljenih in necepljenih populacijskih skupin, lahko resno ogrozi znanstveni pristop, ki zahteva nenehno preverjanje tako lastnih kot tujih podatkov in odprto razpravo o rezultatih raziskav. Slepo zaupanje lahko vpliva na pravilno razumevanja učinkov cepljenja.
Preverjanje strokovnih ocen avtoritet, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Uprava za hrano in zdravila ZDA (FDA), Evropska agencija za zdravila (EMA) in podobno, je ključno za zagotavljanje transparentnosti in zanesljivosti informacij. Čeprav je zaupanje v te ocene pomembno, je prav tako ključno, da se izvajata neodvisno usklajevanje in vrednotenje teh ocen, s čimer se edino lahko zagotovita njihova kakovost in verodostojnost. Pomembno je, da se strokovne ocene redno preverjajo in dopolnjujejo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in dokazi, da se ohrani zaupanje javnosti ter zagotovita varnost in učinkovitost ukrepov za javno zdravje. To vključuje, na primer, vse prijavljene smrti glede na cepilni status, premalo diagnosticirane miokarditise pri mladih moških ter številna objavljena poročila o posameznih primerih neželenih učinkov cepiv, kot so alergijski odzivi, nevrološki zapleti ali druge redke, vendar pomembne zdravstvene težave ter druge raziskave. Poleg tega je treba redno preverjati učinkovitost cepiv proti novim sevom virusa ter dolgoročne posledice cepljenja na imunski sistem in splošno zdravje prebivalstva.
Analiza teh podatkov, ki jih hrani NIJZ, in posredovanje ustreznih informacij bi omogočilo boljše razumevanje in sprejemanje odločitev v zvezi s cepljenjem. Inštitut bi moral te informacije dodati na svojo spletno stran, jih redno posodabljati ter zagotoviti dostopnost vsem zainteresiranim stranem, vključno z javnostjo, zdravstvenimi strokovnjaki, raziskovalci in odločevalci na področju javnega zdravja ... Javnosti bi moral posredovati vse informacije, s katerimi bi inštitut moral razpolagati, pa zaradi lastne neaktivnosti ali celo malomarnosti (oziroma namerno) ne razpolaga. Inštitut ima namreč poleg dolžnosti zbiranja, vodenja in upravljanja zbirk podatkov s področja javnega zdravja tudi dolžnost analize oziroma vrednotenja podatkov ter omogočanja dostopa do teh podatkov zainteresirani javnosti, saj je le tako mogoče določiti učinkovitost in varnost določenega ukrepa. Ker NIJZ kljub večletnim pobudam javnosti sploh ni začel izvajati primerjalnih analiz med cepljenimi in necepljenimi skupinami, je legitimno vprašanje, ali so njihove raziskave na področju cepljenja in covida-19 izvedene z visoko stopnjo strokovnosti, etike in zanesljivosti. To je ključno za oblikovanje smiselne javnozdravstvene politike o cepljenju kot učinkovitem ukrepu za zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Brez teh analiz NIJZ ne more zagotoviti popolne slike o učinkih cepljenja v Sloveniji, kar vpliva na zaupanje javnosti v njihovo delo in sposobnost odločanja v javnem interesu. Večja transparentnost in odprtost pri posredovanju informacij bi okrepila zaupanje javnosti v cepljenje ter omogočila boljšo podporo in razumevanje javnosti glede pomembnosti cepljenja za zaščito pred nalezljivimi boleznimi.
***
Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
