Svetovni dan čebel letos v ospredje postavlja dejanja mladih
Danes je svetovni dan čebel, ki letos v ospredje postavlja vključevanje mladih v prizadevanja za čebelarstvo in ohranjanje opraševalcev, saj gre za prihodnje skrbnike našega okolja. Pripravili so več prireditev, med drugim podelitev nagrade zlata čebela, Ljubljana pa bo ob tej priložnosti sredi tedna gostila mednarodni forum.
Svetovni dan čebel so Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, prvič pa smo ga zaznamovali leto pozneje. Namenjen je krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo in biotsko raznovrstnost.
Da so čebele za naše preživetje na tem planetu izredno pomembne, opozarja tudi letošnji svetovni dan čebel. Osrednja tema »z mladimi za čebele« je namenjena ozaveščanju mladih in drugih deležnikov o bistveni vlogi čebel in drugih opraševalcev v kmetijstvu, ekološkem ravnovesju in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
»Z vključevanjem mladih v čebelarske dejavnosti, izobraževalne pobude in prizadevanja za zagovorništvo lahko navdihnemo novo generacijo okoljskih voditeljev in jih opolnomočimo, da pozitivno vplivajo na svet,« so zapisali pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).
Da bi pomen čebel in čebelarstva spoznali že najmlajši, si slovenski čebelarji prizadevajo vrsto let. Tradicionalno vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, pri katerem poleg z domačim maslom, jabolkom, črnim kruhom in mlekom postrežejo tudi z medom. Projekt je do danes prerasel slovenske meje in s pobudo za evropski medeni zajtrk zaživel v številnih državah Evrope in tudi zunaj nje.
Čebele in drugi opraševalci so za človeštvo pomembni zaradi zagotavljanja prehranske varnosti, odpravljanja lakote po svetu ter zaradi skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.
»Čebele potrebujejo čist zrak in vodo ter čisto okolje na splošno. Če bomo ohranili okolje in čebelam omogočili lažje preživetje, bomo tudi ljudje živeli v lepšem in bolj zdravem okolju. Toda najpomembneje je, da se vsi skupaj ponovno zavemo bistvene vloge, ki jo ima vsak posameznik pri ohranitvi čebel in drugih opraševalcev,« so poudarili na kmetijskem ministrstvu.
Slovenski čebelarji so po podatkih Statističnega urada RS lani pridelali približno 285 ton medu, kar je 88,1 odstotka manj kot leta 2022. Lanski pridelek je bil pri tem približno štirikrat manjši od desetletnega povprečja.
Ob svetovnem dnevu čebel v teh dneh tako v Sloveniji kot po svetu potekajo številni dogodki. Osrednji državni dogodek v okviru čebelarskega praznika, ki ga vsako leto na soboto, ki je najbliže 20. maju, organizira Čebelarska zveza Slovenije, je že potekal, in sicer v soboto v Beltincih.
Danes popoldne so rojstni dan pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za čebele Antona Janše praznovali tudi pri Janševem čebelnjaku, kjer dogodek organizirata Zavod za turizem in kulturo Žirovnica in Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica. Več dogodkov je bilo tudi v Ljubljani, podrobnosti so objavljene na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
Na OŠ Simona Jenka v Kranju so danes odprli svoj prvi učni čebelnjak, na strehi nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo pa so pred časom v čebelarij, laboratorij za gojenje in raziskave čmrljev in čebel samotark, naselili čmrlje, ki so, kot pravijo na inštitutu, zelo pomembni divji opraševalci.
Osrednji mednarodni dogodek pa bo mednarodni forum Čebela za ljudi, planet in mir, ki bo potekal v Ljubljani v sredo in četrtek. Forum bo organizirala FAO v sodelovanju z ministrstvoma za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za zunanje in evropske zadeve. Forum bo »namenjen pregledu potreb in izmenjavi izkušenj iz čebelarskih in opraševalskih projektov po vsem svetu. Na njem se bodo oblikovala priporočila za nadaljnje povezovanje in ukrepanje,« so zapisali na kmetijskem ministrstvu.
Prav danes, na svetovni dan čebel, je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Gradu Jable podelila nagrado zlata čebela, najvišjo državno nagrado na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel in drugih opraševalcev. Nagrada je bila podeljena četrtič, prejela jo je fundacija Wheen Bee Foundation, ki v Avstraliji izvaja vrsto aktivnosti v korist čebelam in drugim opraševalcem ter čebelarstva. Podelitve se je udeležila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić.
Avstralska fundacija je neprofitna organizacija, ki spodbuja ozaveščenost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in zdravje ekosistemov najmanjše celine. Wheen Bee Foundation spodbuja in podpira programe in dogodke, zagotavlja finančna sredstva za raziskave s področja nacionalnih in globalnih groženj čebelam, spodbuja rabo prijaznih kmetijskih praks, razvija zasaditev rastlin za ohranjanje naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti čebel in drugih opraševalcev ter povezuje ljudi, ki si prizadevajo za te cilje.
