SDS

Anže Logar: "Ne pričakujem, da se bo Janša sam umaknil z vrha SDS"

Igor Kršinar
18. 5. 2024, 08.20
Posodobljeno: 18. 5. 2024, 08.24
Deli članek:

Poslanec Anže Logar trenutno ne vidi razloga za samostojno pot, saj čaka na kongres SDS, na katerem bo pripravljen prevzeti vodstvo stranke. Ob tem pričakuje, da se bo pomladitev stranke zgodila v širšem dogovoru in sporazumu s predsednikom Janezom Janša. Zavrača teorije, da je njun spor dogovorjen z namenom, da bi ustanovil svojo stranko in z njo pridobil dodatne volivce za Janševo četrto vlado. Prepričan je, da bo premier Robert Golob, če bo še naprej vztrajal na položaju, doživel na volitvah popolno polomijo, novi obraz pa bo zmagal, če ne bo prišlo do ustrezne spremembe v SDS.

Primož Lavre
Anže Logar

Bližajo se volitve v Evropski parlament. Vam je kaj žal, da ne boste nastopili?
Ne. Vsak teden se pojavi nova politična konkurenca za evropske volitve, kar je dobro. Verjetno to pomeni tudi vsaj deloma višjo udeležbo. Očitno bo ponudbe dovolj. Ni potrebe, da bi Platforma sodelovanja nastopila kot politična alternativa.

Imeli ste ponudbo o skupni listi z NSI. Z njo bi lahko dosegli celo zmago ...
Verjamem, da bodo politične stranke družine Evropske ljudske stranke zmagale. To je tudi dobro za Slovenijo in Evropo. In spodbudna popotnica za prihajajoče državnozborske volitve.

Kaj pa lista SDS, ki se ji obetajo kar štirje mandati? So na njej najboljši kandidati?
Na njej so kandidati, ki so jih izbrali organi stranke. Prednost evropskih volitev je v tem, da lahko vsak s preferenčnim glasom izbere svojega favorita.

Primož Lavre
Anže Logar



Na listi je tudi Branko Grims s svojo skrajno retoriko glede migrantov in skupnosti LGBT, poleg tega ne verjame v globalno segrevanje, po njegovem se Zemlja ohlaja. Bi ga vi poslali v Evropski parlament?
Evropske volitve so najbolj poštena anketa javnega mnenja. Zaradi preferenčnega glasu pa tudi pokažejo, katero sporočilo posameznega kandidata je najbolj prodrlo v srca in glave volivk in volivcev. Število preferenčnih glasov bo pravi odgovor na vaše vprašanje.

Stranka SDS je vedno bližje skrajno desnim strankam, ki so se udeležile tudi konference konservativnih strank v Budimpešti. Tam je bil tudi predsednik Janez Janša, ki ga je njegov prijatelj Viktor Orban razglasil za večnega premierja Slovenije. Vas takšna družba ne mika?

Ne, takšna družba me ne mika. Evropska ljudska stranka je tista soseščina, ki najširše in v skladu s temeljnimi evropskimi vrednotami ponuja najboljše odgovore na izzive, pred katerimi je EU.

Iz prve klopi ste se morali presesti v zadnjo vrsto, odvzeli so vam članstvo v delovnih telesih, niste več vabljeni na seje poslanske skupine, prav tako tudi ne organov stranke, zahtev za sklice sej parlamenta ne dobite v podpis. Kakšen je vaš status v SDS?

Takšen, kot ste ga pravkar opisali. Ampak to v nobenem pogledu ne omejuje mojega parlamentarnega mandata. Razen v delu, ko zaradi odločitve poslanske skupine ne morem podpisati določenih zahtev za izredne seje ali posamezne parlamentarne aktivnosti. Enako velja seveda za Evo Irgl in Dejana Kaloha, torej tiste, ki nismo podpisali zloglasne »kartice zvestobe«. A to me ne ovira. Še naprej sodelujem na sejah delovnih teles pri temah, ki jih ocenjujem kot pomembne. Malce težje je priti do besede na sejah parlamenta, saj dobim svojih pet minut samo, če ostane še kaj neizkoriščenega razpravljalnega časa po posameznih točkah v državnem zboru. Ampak če tehtam dve opciji – torej to, da moraš svojo zvestobo dokazovati s podpisom posebne izjave, kar je celo ustavno sporno, v zameno za vse bonitete in celotni »servis« strokovnih služb poslanske skupine, ali pa da ohraniš pravico do razmišljanja s svojo glavo v okviru programskih izhodišč, ki jih že skoraj 25 let zastopaš za ceno izgube nekaterih bonitet, je vsaj v mojem primeru odločitev jasna. Ker tako funkcioniram. Za izpolnjevanje delovnih obveznosti potrebujem miselni manevrski prostor in osebnostno svobodo. Sem pač iz umetniške družine. Če tega v poslanski skupini ne tolerirajo več, se ne bom podredil. Brez težav pa sprejmem pa posledice takšne odločitve.

Kakšna bo vaša politična prihodnost? Boste izzvali Janšo na kongresu in se potegovali za predsednika stranke? Ali nameravate iz Platforme sodelovanja tik pred državnozborskimi volitvami ustanoviti stranko?
Član Slovenske demokratske stranke sem, mislim da že 25 let. Imel sem pomembne funkcije v tej stranki, veliko sem vsebinsko prispeval. S posameznimi člani imam odlične odnose in še naprej redno komuniciramo. Trenutno ne vidim razloga za samostojno pot. Kot veste, bo volilni kongres stranke slabo leto pred volitvami v državni zbor. Tedaj pa bo na mestu vprašanje, ali bi bila osvežitev na vrhu stranke lahko temelj za uspešnejše prepričevanje volivcev na naslednjih državnozborskih volitvah.

Ste ravnokar napovedali, da se boste potegovali za predsednika stranke?
Že od predsedniških volitev govorim, da pri menjavi vodstev strank ni dobro, če se zgodi »sovražni prevzem« stranke. Še posebej ne po tako karizmatični osebi, kot je njen dolgoletni predsednik. Pomladitev mora biti zato dogovorna, sporazumna, s širšo podporo. Stranke so v svojem bistvu racionalne organizacije, saj je možnost uresničitve njihovega programa odvisna od odstotkov, ki jih dobijo na volitvah. In leto dni pred volitvami je pravi čas za razmislek, katera opcija ponuja največje možnosti za uspeh. Zato verjamem, da bo tovrstna razprava v naslednjih 12 mesecih aktivno potekala znotraj organov stranke, posameznikov, ki odločajo v stranki. V tem pogledu sem odprt za rešitve, ki povečujejo možnost za uspeh.

Torej pričakujete, da se vam bo Janša sam umaknil? Kaj pa, če se vam ne bo?
Ne, tega pa ne pričakujem. Pravim samo, da je pred naslednjimi volitvami potreben racionalen razmislek, katerega rezultat lahko vpliva na to, ali bomo še enkrat gledali politiko novih obrazov. In sam sem v tej fazi osvežitve pripravljen sodelovati.

Sta z Janšo dogovorjena, da zaigrata konflikt, da vi delujete kot žrtev in na volitvah pridobite glasove volivcev, ki njega ne bi volili, po volitvah pa omogočite njegovo četrto vlado?
To tezo razvijate v Reporterju že kar precej časa ...

Nismo edini.
In v vsaki fazi so se te teorije izkazale za neprimerne. V politiki sem vedno govoril odkrito, jasno predstavljal svoja mnenja ter vedno bil za svojimi stališči. In nikoli nisem prelomil danih besed. Če bi šlo za dogovorni postopek, bi bilo to v nasprotju z vsem, kar sem v zadnjih dvajsetih letih zagovarjal.

No, ampak če ne bi prišlo do dogovora, če bi učinkovali kot poraženec na kongresu in bi potem ustanovili novo stranko?
Skratka, jaz bi bil dogovorni poraženec zato, da bi ustanovil novo stranko? To je pa kar gigantska teorija zarote. Presega mojo domišljijo …

Primož Lavre
Anže Logar


Ampak Janša je sam izjavil, da računa na sodelovanje z vami po volitvah. Torej pričakuje, da boste odigrali vlogo enega od njegovih satelitov.
Ne vem, če sva se razumela. Povejte mi, zakaj bi šel nekdo po poti, ki je bolj tvegana, ki ima pred sabo številne izzive samo zato, da bi bil potem nekomu satelit? Ni zdravorazumske logike.

Večkrat vas primerjajo z Gregorjem Virantom, tudi Janša vas je imenoval Virant številka 2. Pred dvanajstimi leti je pred volitvami ustanovil svojo stranko in najprej omogočil drugo Janševo vlado, nato pa njen propad. Se z Virantom kdaj slišite in posvetujete z njim?
Ne, zadnjič sem ga videl na neki javni tribuni, mislim, da pred letom dni, imeli smo jo na fakulteti za javno upravo.

Njegovega tasta Miha Brejca ste razočarali, saj pravi, da smo v slovenski politiki dobili Logarjev aksiom: »Iz velikega raste malo.« Po predsedniških volitvah ste napovedali, da se bo zgodilo »nekaj velikega«, zato me zanima, kdaj se bo to zgodilo?
Veliko glasnih ocenjevalcev politiko spremlja zelo kratkoročno. Vse mora biti danes ali jutri. Sam politiko razumem kot dolgoročni poklic. Zato tudi trdim, da je biti politik poklic, ki zahteva določeno dobo vajeništva, izobraževanja, življenjske šole s poskusi in napakami, vse to za pridobivanje izkušenj in mreže posameznikov, ki lahko prispevajo k skupni zgodbi. Šele tako lahko politika uspešno sodeluje. Skratka, kdor je moj nagovor na večer predsedniških volitev ob razglasitvi rezultata razumel kot akcijski triler, bo verjetno še večkrat razočaran. Načrtom je treba pustiti čas, naslednje volitve so čez dve leti in takrat bo razvidno, v kateri smeri so bile moje besede mišljene.

No, v glavnem smo po tistih besedah vsi razumeli, da boste bodisi prevzeli SDS, bodisi ustanovili novo stranko.
Ampak prej sva se pogovarjala, da bo kongres leta 2025 – ena dilema iz vašega vprašanja lahko torej dobi svojo kljukico šele takrat. Naslednje volitve pa so čez dve leti, kar prav tako pomeni, da je vmes še precej časa, preden bo prišlo do kakršnekoli konkretne odločitve.

Pa se ne bojite, da bi morda vaše društvo tonilo v pozabo do volitev?
Človek ima v življenju toliko izzivov in preobratov, da če bi se bal za vsak korak ali za vsako potezo, da bo zadnja, potem sploh ne bi potegnil nobene poteze. Trdno verjamem v idejo sodelovanja, v potrebo po tem, da presekamo z vzorci nasprotovanja, ki smo jih vzpostavljali pravzaprav 30 let. Kdaj, če ne zdaj, je čas, da se zavzamemo za drugačno dojemanje političnega udejstvovanja in sodelovanja znotraj družbe? Ne trdim, da bom uspešen, obljubim pa, da bom dal vse od sebe.

S Platformo sodelovanja obiskujete slovenske regije in se srečujete s podjetniki in župani. Kaj jim lahko obljubite? So ta srečanja platforma za pridobivanje volivcev?
Ne, če bi bila za pridobivanje volivcev, bi izbrali čas pred volitvami. Gre predvsem za to, da člani Platforme dobimo najbolj realistično sliko o stanju v Sloveniji. Ki ni dobro. Regionalna samouprava je v bistvu sistem, ki še najbolje deluje. Pa vsakič znova trči ob okostenelost državne ureditve, vlade, ministrstev, drugih služb in administracije. Gremo se pač »hard way« politiko od spodaj navzgor. Kar pa je nujno potrebno, če želimo imeti odgovore na izzive, ki jih upravljanje države zahteva. Ne želimo graditi gradov v oblakih niti ne obljubljati neizvedljivega. Preprosto potrebujemo necenzurirano sliko ozkih grl, ki jih je treba v naslednjem mandatu odpraviti.

V vašem društvu od vsega začetka sodeluje tudi poslanka Eva Irgl, ki je prav tako kot vi pristala v zadnji, mi v šali rečemo oslovski klopi. Tam pa vseskozi sedi Dejan Kaloh, ki prav tako ni podpisal izjave zvestobe. Kako sodelujete z njim? Je tudi on član Platforme?
Pri aktu nepodpisovanja je bila edina oseba, s katero sem se o tem pogovarjal, Eva Irgl. Tudi sama mi je povedala, da izjave ne bo podpisala, ker bi šel takšen podpis onkraj njenega vrednostnega sistema. Kasneje sem bil prijetno presenečen nad dejstvom, da tudi Kaloh ni podpisal, torej da še nekdo razume politiko v podobnem duhu. Sodelujem z vsemi, ki so pripravljeni sodelovati, tako s kolegi iz poslanske skupine kot z novimi sosedi iz NSI, pa tudi s poslanci iz drugih političnih skupin.

Pa je Kaloh član Platforme ali ne?
Članstvo Platforme je kot članstvo društva tajno. Če kdo želi, se lahko sam izjasni, to je njegova stvar, vendar pa članov ne razkrivamo, tudi zaradi varstva osebnih podatkov. Morebiti je tudi kakšen vaš novinarski kolega član.

Na prvi okrogli mizi vašega društva smo opazili vidne predstavnike SD, v upravnem odboru Platforme sodeluje tudi Jernej Pikalo, dvakratni minister in donedavni podpredsednik SD. Ali so to zametki nove koalicije med SD in SDS oziroma vašo stranko?
To je predvsem dokaz, da je možno v dialogu sodelovati tudi s posamezniki iz nasprotnega političnega prostora. V naslednjem mandatu bo takšno sodelovanje potrebno. Mogoče bi iskali vzporednice z drugimi evropskimi državami, ki so uspešne. Denimo primer Danske, kjer je socialdemokratska premierka Mette Frederiksen, čeprav bi lahko po zadnjih volitvah sestavila vlado z izključno levimi strankami, oblikovala raznobarvno koalicijo. Z ukrepi, ki imajo širšo podporo, državo uspešno vodi kljub vsem izzivom, ki so pred njimi. Na drugi strani pa imamo v Sloveniji situacijo, ko se je premier odločil za enoznačno levo koalicijo s skrajno levo stranko, ki diktira tempo te vlade, s tem pa producira slabe rezultate, čeprav je bila možna tudi širša koalicija. Zato je naše sporočilo, ki ga v simbolnem smislu želimo poudariti, da se da sodelovati, da je potrebno sodelovati in da je v našem skupnem interesu iskati energijo zato, da se usklajujemo za dobre rešitve.

Pikalo je zelo razburil vašega predsednika Janšo, ki je svoje nestrinjanje izrazil tudi javno. Vam je kdaj osebno izrazil nasprotovanje, da Pikalo sodeluje v vaši Platformi?
Midva se osebno o tem nisva pogovarjala, jaz sem pa že takrat v začetku povedal, da sem upravni odbor Platforme sestavil na podlagi pogovora s posamezniki, s katerimi smo našli skupne interese. Kdor me pozna, ve, da si ne pustim sugerirati, kdo naj bo v upravnem odboru.

Kako pogosto komunicirate z Janšo?
Zadnjič sva komunicirala, mislim, da novembra lani, ko sem mu sporočil, da bom odstopil kot predsednik sveta stranke.

Potem pa nič?
Ne.

Tudi recimo, če se srečata v parlamentu?
To je drugo. Če hodiš po hodnikih parlamenta, je normalno, da se pozdraviš, pa skupaj uloviš kakšno besedo.

Ali vas kaj grdo gleda, ko se srečata?
Ne, zakaj pa? Ne vidim razloga za to.

Kakšno pa je vaše sodelovanje z NSI, ki vas je edina branila pred razrešitvijo iz delovnih teles. Ali drži, da vas je predsednik Matej Tonin povabil, da se jim pridružite? Ali razmišljate tudi o tej možnosti?
Ne, ni me povabil.

Tako je rekel javno.
Ja, to je bila pač, kot je sam povedal v izjavi za neki portal, bolj razprava v šali.

Kakšno vlado bi vi sestavili, če bi bili mandatar?
Če bi se zdaj ukvarjal s tem, potem verjetno nikoli ne bom imel priložnosti o tem dejansko odločati. Takšno razmišljanje hitro zanese v vode, ki nimajo stika z realnostjo. V tem času se posvečam predvsem delu Platforme, oblikovanju strokovnega sveta in pripravi programa, ki bo omogočil, da bomo kot družba ob 30-letnici vstopa v EU prešli med države zmagovalke. Ker nam je v zadnjih dveh desetletjih članstva pojenjala sapa, časa za demagogije in politično stopicanje na mestu pa nimamo več.

Vam je bližja ideja o desnosredinski vladi ali mešani, kakršna je na Danskem, ki ste jo omenili?
Mislim, da Slovenija potrebuje mešano vlado, ampak s poudarjeno desnosredinsko noto.

Koliko časa bo po vašem Robert Golob še predsednik vlade? Se bo moral posloviti po evropskih volitvah ali bo zdržal do konca mandata?
Po vseh kriterijih politične higiene Robert Golob ne bi smel biti več predsednik vlade. Ampak je še zmeraj, predvsem zaradi močne koalicije. Vztrajanje na tem mestu pa bo v prihodnje zgolj prispevalo k dodatni izgubi lastne popularnosti in podpore največji vladni stranki. Skratka, dlje kot bo vztrajal, slabši bo rezultat te stranke na naslednjih volitvah. Škarje in platno za to ima on, imajo ju tudi poslanci. Kot vidim, se ministri Levice odlično počutijo v ministrskih foteljih in bodo želeli ta mandat vleči čim dlje, kolikor je možno. Za odtenek manj uživajo ministri SD, ampak vseeno toliko, da ne bodo potegnili ročne zavore. Ministre svoje stranke pa Golob meče čez ramo, kakor mu je volja. To je pač njihova interna politična kultura. Nima pa dolgoživost njegovega mandata nobene povezave s politično uspešnostjo koalicije. Prej s pozicijo centrov moči, ki trenutno očitno še podpirajo Roberta Goloba.

Veliko reform je bilo obljubljenih, predvsem z njegove strani. Bo do konca mandata sploh kakšna sprejeta?
Ta del je največje razočaranje mandata Roberta Goloba. Ima kraljevsko večino v parlamentu. Ni bilo še v zgodovini Slovenije premierja s tako udobno enobarvno večino. Pa kljub temu ni znal potegniti nobene poteze prav, ni bil sposoben spraviti skupaj nobene reforme. Uspel pa mu je praktično vse podsisteme spreti z vlado in pustiti tleče, delno zamrznjene konflikte. Ki bodo počakali na naslednjo vlado.

Ali lahko referendumi, ki bodo skupaj z evropskimi volitvami, rešijo koalicijo ali se bodo obrnili proti njej?
To je še ena zanimiva politična odločitev aktualnega predsednika vlade. Vsaj dva referenduma, torej o dostojnem končanju življenja in o uporabi konoplje, primarno nagovarjata volivce najbolj skrajne, najmanjše stranke te koalicije, torej Levice. Skratka, če bo komu to koristilo, bo koristilo kandidatom Levice, medtem ko kandidatom Gibanja Svoboda ne bistveno. V tem pogledu odločitev, da se dan evropskih volitev dodatno podkrepi z referendumi, ne bo imela takšnega vpliva na rezultat največje vladne stranke, kot si premier predstavlja. Referendum o uvedbi preferenčnega glasu pa se mi zdi smiseln že zato, ker poteka na dan evropskih volitev, ki v naš politični izbor vnašajo možnost preferenčnega glasu. Volivci so to sprejeli, in večina evropskih poslancev doseže i svoj mandat prav na podlagi preferenčnih glasov.

Kako boste vi glasovali na referendumih? Predvidevam, da boste preferenčni glas podprli.
Preferenčni glas pomeni demokratični korak naprej glede na aktualni volilni sistem, ki je slab, ki je bil na začetku demokratizacije pripravljen za enkratno uporabo, torej na hitro za izvedbo prvih demokratičnih volitev, kar so tvorci tega zakona tudi napisali v gradivih za razpravo v državnem zboru. Pozneje ni bilo politične volje, da bi ga spremenili. Predvsem zato, ker tisti, ki so izvoljeni po tem sistemu, težko glasujejo za novi volilni sistem, ki bi jim zmanjšal možnost izvolitve. Slovenija pa potrebuje razpravo o volilnem sistemu, zato sem tudi podprl referendum. Pa da vidimo, kaj o tem menijo volivci. Sam sicer zagovarjam kombinirani volilni sistem, ki ponudi tako proporcionalni kot večinski del ter s tem zagotovi res popolno pokritost Slovenije s poslanci iz vseh okrajev, hkrati pa zagotavlja proporcionalno sestavo državnega zbora, ki jo veleva ustava.

Ampak o tem ne bomo glasovali, glasovali bomo o preferenčnem glasu.

Glasovali bomo o preferenčnem glasu, rezultat tega referenduma pa mora odpreti razpravo o tem, kakšen volilni sistem je najboljši za Slovenijo.

Kako boste glasovali na vseh treh referendumih?
Če se moram odločati med aktualnim sistemom ali sistemom s preferenčnim glasom, ki ga posredno zahteva tudi ustava, je moja preferenca na preferencah.

Primož Lavre
Anže Logar



Kaj pa glede evtanazije in marihuane?
Glasoval bom proti. Mislim, da sem bil zelo jasen tudi pri razpravi v državnem zboru. Referendum o konoplji bi podprl, če bi šlo zgolj za možnost gojenja za industrijsko in medicinsko rabo. Za osebno rabo pa je, oprostite, prehitevanje pri dvojni polni črti z avtom, ki ni naredil tehničnega pregleda, na ovinkasti hribovski cesti brez ograje.

Prej sva se pogovarjala o referendumu o preferenčnem glasu, pa me zanima, ali bi podprli spremembo volilne zakonodaje, tako da bi uvedli preferenčni glas v volilnih enotah. Z vami, Evo Irgl in NSI ima koalicija dovolj glasov v državnem zboru. Jo boste podprli?
Težko povem, kakšen zakon bi podprl, če še ni bil niti javno predstavljen, nismo imeli parlamentarne procedure in ne poznam posameznih rešitev v tem zakonu.

Če bo rešitev takšna kot na referendumu?
Takšna ne more biti, ker bo na referendumu zelo enostavno vprašanje, če podpirate preferenčni glas. Vprašanje je, kakšen preferenčni glas ima predlagatelj v mislih. Estonija je imela v začetku absolutni preferenčni glas, pa so ta sistem spremenili, ker so ugotovili, da je število preferenčnih glasov, ki odločajo o tem, ali boš prišel v parlament, v rangu 50 glasov. In to dejansko ne prispeva k večji demokratičnosti, ampak kvečjemu k večji zmedenosti volivcev. Nato je vprašanje, ali bodo volilne enote ostale v sedanjem okviru ali se bo pripravila nova razmejitev volilnih enot. Ob tem se bo moralo zagotoviti, da urbani volivci ne bi preglasovali volivcev s podeželja. Skratka, tu je kar precej odprtih vprašanj, ki jih je treba zapreti. Bo pa rezultat tega referenduma, če bo ugoden, odprl razpravo o volilnem zakonu. Sam ne pričakujem hitre rešitve pri sprejemu zakona. Gre za zahtevno materijo, ki navsezadnje določa algoritem, po katerem se bo volja volivcev transformirala v imena in priimke izvoljenih poslancev. Velja dvakrat premisliti, kajti zgodovina nas uči, da spremembe volilne zakonodaje niso pogoste in je bolj smiselno malce kasneje izbrati boljši sistem, kot hiteti s spremembami.

S predsednico države Natašo Pirc Musar, ki vas je premagala v drugem krogu, se kaj slišita? Ste zadovoljni z njenim delom?
Dvakrat sva se dobila na kosilu, kjer sva izmenjala najine poglede na razmere v Sloveniji. Med kampanjo je govorila, da bo glasna. Vendar te glasnosti še ne zaznavam v pričakovani meri. Dobro je, da podpira zunanjepolitične usmeritve, začrtane v času prejšnje vlade. Dobro je tudi, da se je postavila v bran vodjem diplomatsko-konzularnih predstavništev, ko je ob nastopu mandata zunanje ministrstvo želelo izvajati čistke znotraj vodstev veleposlaništev. Kar se tiče kadrovskih predlogov, ki jih pošilja v državni zbor, pa nisem najbolj zadovoljen. So ideološko enoznačni, torej ne išče tiste širine, ki bi jo predsednik republike moral.

Kako pogosto pa ste v stiku z bivšim predsednikom Borutom Pahorjem? Njegova svetovalka Alja Brglez je članica upravnega odbora vaše Platforme.
Drži, večkrat se vidiva na kakšnem maratonu, občasno komunicirava. Srečala sva se tudi ob zaključku poletov v Planici in dlje časa razpravljala o izzivih Slovenije v prihodnje. Gospod Pahor je vedno zanimiv in iskriv sogovornik.

Vam kaj svetuje glede politične prihodnosti, kako ravnati?

Politik s takšno kilometrino in takšno bero političnih dosežkov verjetno zna dati kakšen nasvet.

Če bo imenovan za predstavnika EU za Zahodni Balkan, bo to veliko priznanje tudi za Slovenijo. Kaj lahko Pahor stori za umiritev konfliktov v naši soseščini in čimprejšnjo pridružitev teh držav EU?
Njegovo imenovanje na funkcijo posebnega poslanca za dialog med Beogradom in Prištino bi bil velik uspeh za Slovenijo, pa tudi dobra popotnica za sam dialog. G. Pahor je že od svojih političnih začetkov imel neko afiniteto do Zahodnega Balkana, dobro pozna razmere in sogovornike ter razume tveganja, ki jih neuspeh diplomacije prinese. Pahor zna prispevati k sekanju tega gordijskega vozla, ki je ključen za evropsko pot celotne regije Zahodnega Balkana. Če rešimo odnose med Beogradom in Prištino, smo odpravili zadnjo oviro, zaradi katere pet držav EU še ni priznalo Kosova. Z uspehom tega dialoga bi regiji pokazali jasno pot proti EU, hkrati spodbudili pozitivne aktivnosti, ki bi v preostalih državah regije okrepile proevropsko držo in pripravljenost za reformo držav v smeri evropskih integracij. Skratka, ena taka pozitivna zgodba bi imela pozitivni domino efekt tudi za druge države Zahodnega Balkana.

Primož Lavre
Anže Logar


Pred vsakimi volitvami v Sloveniji se pojavi ne nov obraz. Ali pričakujete, da bo pred naslednjimi volitvami vstopil v slovensko politiko predsednik Uefe Aleksander Čeferin?
To je odločitev vsakega posameznika. Pričakujem poskuse novih obrazov predvsem zaradi tega, ker aktualni premier s svojo uborno bero ne bo resna alternativa na prihodnjih volitvah. Vprašanje je, kaj bodo v tem pogledu naredili Socialni demokrati. Do sedaj so vedno sklonili glavo in vsakič mirno tolerirali nov obraz na svojem političnem dvorišču. Morda bodo z novim vodstvom šli tokrat bolj samozavestno v kampanjo in poskušali na levi dobiti del glasov, ki jih je nekoč že dobil Borut Pahor.

Je po vašem po seriji novih obrazov, ki so vedno razočarali volivce, še prostor za kakšen nov obraz, ki bi tik pred volitvami spet spremenil razmerja v politiki?
Na to sem deloma že odgovoril. Politika novih obrazov, torej projekt, ko nekoga potegneš od zunaj v politiko kot deus ex machina, vodi k neuspehu. Predvsem zato, ker je faza učenja novega obraza predolga, ker je politika poklic in zahteva določene veščine in kot tretje, za uspešno vlado potrebuješ tudi program. Nove obraze spremlja programska izpraznjenost, saj se jim ne svita, kakšni so realni problemi v državi. Poznajo samo tisti segment, iz katerega vstopajo v politiko. Prej ste spraševali o razlogih za regionalne obiske Platforme; eden od razlogov je ravno to, da preskeniramo stanje v državi na regionalni ravni in se seznanimo z vsakodnevnimi problemi podjetnikov, županov ali socialnih zavodov, ki zahtevajo učinkovito delovanje vlade. Nov obraz, vsaj tako kažejo izkušnje, prepeva samo eno sezono. Zato poskuša po koncu tistega evforičnega začetnega obdobja, ko naposled trešči na realna tla in izračuna, koliko let ali mesecev mu je še ostalo do konca mandata, pospešeno izkoristiti preostali čas za osebne bonitete ali bonitete svojega novega vodilnega razreda.
Na ta način pa iz mandata v mandat znižujemo politično kulturo, stopicamo na mestu in povečujemo razvojno razliko z uspešnimi državami. Po mandatu Roberta Goloba bomo potrebovali en tak širok konsenz, kaj Slovenija potrebuje v naslednjih dveh mandatih. Potrebujemo politično zavezo tistih, ki znajo upravljati državni sistem, ki znajo sodelovati in ki vedo, kako se reforme spravi v življenje. Če bomo to dosegli, bo Slovenija v naslednjem desetletju izšla kot zmagovalka. In vsi bomo bolje živeli. Če bomo obstali pri konceptu, ki ga gledamo v zadnjem desetletju, bomo obstali na mestu. Medtem ko bodo vsi drugi bolje živeli.

Primož Lavre
Anže Logar