Velika Britanija je prva zahodna država, ki Ukrajini dovoljuje, da njene izstrelke uporablja tudi za napade na rusko ozemlje. »To ima Ukrajina pravico početi, ker Rusija bombardira Ukrajino,« je dejal britanski zunanji minister David Cameron za agencijo Reuters med obiskom v Kijevu, ko je tudi obljubil letno pomoč v vrednosti treh milijard funtov (3,5 milijarde evrov) »tako dolgo, kot bo treba«.
London je Kijevu že pred več meseci poslal izstrelke dolgega dosega storm shadow, Pariz pa identične scalpe. In Bela hiša je aprila, preden je ameriški kongres odobril pomoč v vrednosti 61 milijard dolarjev (58 milijard evrov), dobavila izstrelke dolgega dosega ATACMS. S temi izstrelki lahko Ukrajinci porušijo tudi most, ki zasedeni Krim povezuje z Rusijo in prek katerega se oskrbuje ruska vojska na jugu Ukrajine.
Kitajska pomoč Rusiji
V Ukrajini sicer že 800 dni divja vojna. Trenutno so Ukrajinci veliko slabše oboroženi in imajo precej manj vojakov. V teh dneh ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poziva ZDA, naj iz skladišč v Nemčiji in na Poljskem hitro pošljejo obljubljene topovske granate ter izstrelke za protizračno obrambo.
Rusiji orožje dobavljata Iran in Severna Koreja, glavna pomoč pa menda prihaja s Kitajske. Sicer ne gre za orožje, ampak za dele, kot so mikročipi, s katerimi ruske tovarne izdelujejo orožje in strelivo. Kitajska za to dobi poceni nafto in druge surovine.
Ukrajina širi mobilizacijo
Z novim zakonom o mobilizaciji ukrajinska vojska starost rekrutov s 27 let znižuje na 25 let in poskuša mobilizirati nekaj sto tisoč od 650.000 Ukrajincev, ki so po Eurostatu v državah EU (na Poljskem jih je 200.000) in se izogibajo vpoklicu. Poljska in Litva sta pri tem pripravljeni pomagati. Sicer se je Zelenski dolgo časa upiral večji mobilizaciji – tudi zato se je sprl z Valerijem Zalužnim, prejšnjim načelnikom generalštaba. Ukrajina je doslej mobilizirala le 400.000 vojakov, kar je ob 34 milijonih prebivalcih zelo malo.
Na zasedenih ukrajinskih ozemljih naj bi bilo 510.000 ruskih vojakov, je za londonski Times dejal poveljnik ukrajinske kopenske vojske Oleksandr Pavljuk. Dodal je: »Do konca leta nameravajo Rusi mobilizirati še 300.000 vojakov, a vsak mesec imajo od 25.000 do 30.000 ubitih ali ranjenih.« Po generalu Pavljuku je boj proti ruski vojski težak tudi zato, ker ji je vseeno za žrtve v lastnih vrstah. Letos je njen cilj popolno zavzetje regij Lugansk in Doneck, morda še regije Zaporožje.
Zakaj je Časiv Jar pomemben?
Ruska vojska na dan osvoji štiri kvadratne kilometre. Menda ji bo preboj fronte kmalu lahko uspel na severu regije Doneck v bitki za povsem porušeno mestece Časiv Jar. Ker še ni ameriške pomoči, so ukrajinski vojaki brez protizračne obrambe in se ne morejo braniti pred napadi ruskih letal. Ker pa je mestece dvignjeno nad okolico, se dobro branijo pred napadi ruske kopenske vojske. Prav zaradi te dvignjene lege je Časiv Jar strateško pomemben in če bi ga Rusi osvojili, bi lahko hitro zasedli še ves neosvojeni del Donecka, vključno s Kramatorskim, glavnim mestom ukrajinskega dela regije (glavno mesto zasedenega Donecka je istoimensko milijonsko mesto). Sicer bi Putin rad videl, da Časiv Jar pade pred 9. majem, ko bo v Moskvi parada ob 79. obletnici zmage nad nacizmom. Ruska vojska pa mora zdaj pohiteti tudi zaradi napovedanega prihoda ameriške pomoči.